Bralna značka z Blitzpolitik
K mnogim geopolitičnim pretresom lahko zdaj prištejemo še smrt papeža Frančiška in izbiro njegovega naslednika.
Čeprav se na prvi pogled trditev, da je Sveti sedež pomemben, včasih celo ključen, igralec na globalni geopolitični šahovnici, zdi pretirana, dejstva pričajo o nasprotnem. Vatikan ima razvejano diplomatsko mrežo, odnose s preko 180 državami, pri ZN pa status stalnega opazovalca. Ne nazadnje je bil eden izmed zadnjih politikov, ki jih je sprejel Frančišek, ameriški podpredsednik JD Vance, ki je v katoliško vero prestopil v svojih tridesetih. Kakšna ironija, ob kateri so pri New York Timesu zapisali, da ateistični spreobrnjenec predstavlja vse, proti čemur se je Frančišek kot reformator rimskokatoliške cerkve boril.
Čeprav se o mrtvih spodobi govoriti le dobro, se je treba zavedati, da je bil Frančišek z vidika konservativne kurije preprosto revolucionar. Ni naključje, da mnogi vatikanologi njegov pontifikat povzemajo kot reformističnega, če ne kar prevratniškega. Še toliko bolj, če ga primerjamo s predhodnikom Ratzingerjem, ki je govoril z glasom konservativnežev, ki so težili k ohranjanju statusa quo. Se pravi privilegijev, nagrabljenih skozi desetletja zlorabe zajetnega premoženja Cerkve, o čemer ta vztrajno molči. A Frančišek je stopil na prste tudi njim.
Da je bil drugačen, ni prazna floskula, saj se je s skorajda inkvizicijsko odločnostjo lotil preoblikovanja vseh vidikov Svetega sedeža; od njegove zunanjepolitične vloge, reorganizacije kurije, upravljanja s financami, odnosa do LGBT skupnosti pa vse do priznanja degutantnih dejanj pedofilije v vrstah ameriških škofov in najpomembnejšega vidika vsakega papeževanja – odnosa do vernikov.
Tako načelne drže so zmožni le največji državniki in povedno ali pač ironično je, da je eden takšnih 12 let načeleval instituciji, ki je v preteklosti vse prevečkrat delovala okrutno, samopašno in v ostrem dvoličnem nasprotju z lastnimi načeli. V začetku maja, ko bodo kardinali izbirali naslednika, zato z vidika geopolitike ne bo toliko zanimivo spremljati, katero ime bo izbrano, ampak kaj, kakšna načela, vrednote in usmeritve, to ime zastopa. To bo namreč nedvomno vplivalo na prihodnjo podobo svetovne ureditve, ki jo ponastavlja globalni marš trumpizma. Vatikan je resda žepna državica, brez omembe vrednega teritorija ali vojske, toda pod 'komando' ima 1,4 milijarde katolikov, kar je ultimativen izraz mehke moči, ki jo lahko preko rožnega venca slehernega vernika projicira v zadnji kotiček sveta.
To so članki, ki so minuli teden gubali naše možgane:
Ko umre papež, svet začne ugibati, kdo bo njegov naslednik
V analizi posledic papeževe smrti in napovedniku izbire njegovega naslednika je nekdanji Delov dopisnik iz Rima in izvrsten poznavalec Vatikana Tone Hočevar zapisal, da o tem, kdo bo Frančiškov naslednik ugibajo – in celo stavijo – mnogi, zagotovo pa ne ve nihče.
“Vse kar vre od pričakovanj, poleg vernikov si tega ali onega izbranca obetajo predvsem politiki in veliki poslovneži, ki radi vplivajo na množice tudi s pomočjo verskih voditeljev,” je o monumentalnosti dogodka izbire novega poglavarja rimskokatoliške cerkve zapisal Hočevar. Frančišek je namreč dodobra premešal tudi karte arhaičnega vatikanskega volilnega sistema, saj je od 135 kardinalov volivcev osebno imenoval 108. Zanje se pričakuje, da bodo razmišljali in izbrali kandidata, ki bo nazorsko najbližje njihovemu pokrovitelju. “Pa običajno ti tako,” meni Hočevar. “Italijani niso več samodejno določeni za papeževanje kot nekoč. Ta čas jih je manj kot kdaj prej, pa jih je vendar še vedno 19 med skupaj 135 kardinali, ki so mlajši od 80 let in imajo pravico do volitev”. Konklave, kjer bodo volili novega poglavarja RKC, bo na sporedu najkasneje 10. maja.
Sirski džihadist-predsednik išče nove zaveznike
Syria’s Jihadist-Turned-President Seeks New Allies
Sirski prehodni predsednik Ahmed Al Šara je v pogovoru za ameriški časnik New York Times pozval ZDA, naj odpravijo sankcije in namignil na možnost prihodnje vojaške podpore iz Rusije in Turčije. “Kakršen koli kaos v Siriji ne bo škodoval le sosednjim državam, ampak celotnemu svetu,” je al Šara dejal v intervjuju.
Kaos v ZDA je priložnost, ki bi jo morala izkoristiti Evropa
US Chaos Is an Opportunity Europe Should Seize
Bloombergov kolumnist Lionel Laurent je zapisal, da so države članice EU bolj pripravljene kršiti nacionalne tabuje za večje dobro, pri čemer pa je preporod celine “odvisen od sposobnosti Nemčije, da premaga še eno leto izgubljene rasti.”
Uradniki Evropske unije so v teh dneh bolj živahni, saj carinska vojna Donalda Trumpa in napadi na pravno državo silijo Evropejce, da pogledajo globoko vase, meni Laurent. “Vprašanje je le, kako daleč lahko tudi z najbolj spodobnim korakom dosežemo potrebne spremembe, saj se Nemčija že tretje leto zapored sooča s stagnacijo, v ušesih tehnokratov pa še vedno zvenijo opozorila Maria Draghija o počasni agoniji.”
Ali skuša Trump rešiti Kitajsko?
Is Trump trying to save China?
UnHerdova kolumnista Matt Stoller in Daniel Rangel sta v precep vzela carinsko vojno in njen vpliv na supernovo na Vzhodu, Kitajsko. “S trditvijo, da svet izkorišča Ameriko, Trump spregleda dejstvo, da so ostale države, ki so sprejele neoliberalizem, v podobnem položaju in bi lahko postale potencialne zaveznice pri preoblikovanju mednarodnega gospodarstva. Moč Kitajske ni le v njeni proizvodnji, ampak tudi v njenem obsegu. Kitajci imajo milijardo in pol prebivalcev in avtoritarno vlado, ki lahko usmerja gospodarstvo tako, kot ga demokracije ne morejo,” pišeta.
Iran in Sudan: Analiza
Blitzpolitikov Mihael Šmirmaul je za časnik Večer napisal dve analizi dogajanja na Bližnjem vzhodu.
V prvi je ugotavljal, ali lahko ZDA in Iran dosežejo nov jedrski dogovor, v drugi pa se je lotil sudanske državljanske vojne, ki je 15. aprila beležila svojo krvavo drugo obletnico.
EU krepi vezi s Srednjo Azijo
EU Strengthens Ties With Central Asia
Visoki uradniki Evropske unije so dnevi obiskali Srednjo Azijo, kjer je v Samarkandu v Uzbekistanu potekal prvi vrh EU in Srednje Azije. Kaj to pomeni za Evropo in regijo gostitelj podkasta Majilis Bruce Pannier, ugotavlja s finskim diplomatom Terhijem Hakalo in direktorjem Evropskega sosedskega sveta Samuelom Doveri Vesterbyejem.
Zakaj Amerika ne sme podcenjevati kitajske moči
Why America Shouldn’t Underestimate Chinese Power
V ameriških zunanjepolitičnih krogih so se dolga leta v razpravah o Kitajski osredotočali na njene vse globlje žepe, moč in ambicije ter strah, da bo azijska sila izpodrinila ZDA. To se je v ameriških zunanjepolitičnih krogih kmalu spremenilo, saj se je s pandemijo covida večina geopolitičnih analiz osredotočala na stagnacijo in celo upadanje kitajske moči.
Kurt Campbell in Rush Doshi v novem eseju za revijo Foreign Affairs trdita, da ta novi konsenz nevarno podcenjuje kitajsko moč in izziv, ki ga ta predstavlja za ameriško zunanjo politiko.
Kako Iran izkorišča evropsko kriminalno podzemlje
How Iran Is Weaponizing Europe’s Criminal Underworld
V članku Tam Hussein raziskuje taktiko asimetričnega bojevanja Irana, ki vse pogosteje uporablja evropske kriminalne združbe za izvajanje prikritih operacij. Namesto da bi se zanašal na lastne obveščevalne vire, Iran najema kriminalne tolpe, kot sta švedski Foxtrot in irski Kinahan, za izvajanje napadov in atentatov.
V članku je opisan primer Rawa Majida, znanega pod psevdonimom “kurdski lisjak”, vodje tolpe Foxtrot, ki je osumljen organizacije napadov na izraelske ambasade v Stockholmu in Københavnu oktobra 2024.
Uporaba kriminalnih mrež omogoča Iranu, da z minimalnimi stroški izvaja teror proti Izraelu, ne da bi se neposredno izpostavil. Sodelovanje med iransko vlado in evropskimi kriminalnimi združbami je del širše strategije prikritega vojskovanja, ki združuje državno moč in organizirani kriminal za dosego političnih ciljev.
Very insightful!